Ljubljanski mednarodni filmski festival Ljubljanski mednarodni filmski festival
Ljubljanski mednarodni filmski festival Ljubljanski mednarodni filmski festival
Zaradi tehničnih težav je 23. 11. ob 17.15 v Kinu Bežigrad odpadla projekcija filma Sentimentalna vrednost. Nadomestna projekcija za imetnike vstopnic odpadle projekcije bo v ponedeljek, 1.12., ob 19:45 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.
Če vam termin nadomestne projekcije ne ustreza, lahko uredite menjavo vstopnic ali vam vrnemo denar. Prosimo, da na e-naslov [email protected] pošljete sken, fotografijo ali e-vstopnico odpadle projekcije in podatke o TRR za vračilo, lahko pa posredujemo vrednostno kartico, ki jo je mogoče vnovčiti za katerokoli drugo prireditev Cankarjevega dom, ali vrnemo denar. Vračilo lahko uredite tudi v Informacijskem središču Cankarjevega doma v podhodu Maxija.
Hvala za razumevanje.
Na otvoritvi in zaključku letošnjega Liffa smo občinstvu predstavili kratki film »Dekle v zagati«, sveže delo mlade ekipe, ki je s svojo pripovedjo in izrazito vizualno prezenco odprlo festivalski večer.
V izhodišču prireditve je bila Kosovelova poezija, vizija o razpadu družbe in koncu sveta, ki ga lahko prepreči le kulturni človek. Po navdihu te misli je nastal kratki ekspresionistični film noir »Dekle v zagati«, v katerem protagonistka (Liza Marijina) tava po apokaliptični Ljubljani, po izpraznjenih ulicah in s tesnobno grozo za petami, ki ji uspe ubežati šele, ko se zateče v hram kulture – med ljudi in k umetnosti. Avtorji koncepta filma in odprtja so Bor Ravbar, Nina Kuclar Stikovič in Martin Draksler, ki je film tudi režiral.
Vizualno podobo filma je zasnoval direktor fotografije Sašo Štih iz ZFS, pri ustvarjanju svetlobe pa sta sodelovala Andraž Fijavž Bračovnik in Nejc Hafner. Masko je oblikovala Laura Butkovič, za delovanje kamere je skrbela asistentka Neža Jankovič.
Glasbo je napisal skladatelj Gašper Muženič, oblikovanje zvoka je delo Matica Berusa 001. Za končno barvno podobo je poskrbela koloristka Kristina Bursać, napise je oblikovala Lila Angie Šalehar, set je dokumentirala fotografinja Maša Medica, DCP pa je pripravil Jure Teržan.
Filmsko ekipo sta s tehnično podporo podprla Blok film in Nanlux Global.
Na otvoritvi letošnjega Liffa smo občinstvu predstavili kratki film »Dekle v zagati«, sveže delo mlade ekipe, ki je s svojo pripovedjo in izrazito vizualno prezenco odprlo festivalski večer.
V izhodišču prireditve je bila Kosovelova poezija, vizija o razpadu družbe in koncu sveta, ki ga lahko prepreči le kulturni človek. Po navdihu te misli je nastal kratki ekspresionistični film noir »Dekle v zagati«, v katerem protagonistka (Liza Marijina) tava po apokaliptični Ljubljani, po izpraznjenih ulicah in s tesnobno grozo za petami, ki ji uspe ubežati šele, ko se zateče v hram kulture – med ljudi in k umetnosti. Avtorji koncepta filma in odprtja so Bor Ravbar, Nina Kuclar Stikovič in Martin Draksler, ki je film tudi režiral.
Vizualno podobo filma je zasnoval direktor fotografije Sašo Štih iz ZFS, pri ustvarjanju svetlobe pa sta sodelovala Andraž Fijavž Bračovnik in Nejc Hafner. Masko je oblikovala Laura Butkovič, za delovanje kamere je skrbela asistentka Neža Jankovič.
Glasbo je napisal skladatelj Gašper Muženič, oblikovanje zvoka je delo Matica Berusa 001. Za končno barvno podobo je poskrbela koloristka Kristina Bursać, napise je oblikovala Lila Angie Šalehar, set je dokumentirala fotografinja Maša Medica, DCP pa je pripravil Jure Teržan.
Filmsko ekipo sta s tehnično podporo podprla Blok film in Nanlux Global.
VODOMEC, nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izbiri mednarodne žirije
Nagrado podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije d.d.
Mednarodna žirija: Marina Gumzi, Ayla Kanbur, Bálint Szimler
Modra Čaplja / Blue Haron (R: Sophy Romvari)
Obrazložitev:
Žirija, različna v okusih, vendar odprta za premišljeno razpravo, si je ogledala deset zelo različnih filmov in o njih pretresala.
Ob koncu tega procesa zato ne izbiramo zmagovalca, temveč ponujamo priporočilo.
Odločili smo se, da nagrado vodomec podelimo filmu Modra čaplja, tihi refleksiji o duševnih motnjah, spominu in prebolevanju.
Režiserka potrpežljivo in z veliko natančnostjo film uporablja kot platno za lovljenje časa, hkrati pa kot sredstvo za analizo kompleksne družinske situacije. Pri tem se ne boji biti kolikor je možno osebna in specifična, in čarobno je, ko v tej specifičnosti doseže univerzalnost.
Globoko ganljivo umetniško delo.
Posebna omemba:
Lep in žalosten svet / A Sad and Beautiful World (R: Cyril Aris)
Obrazložitev:
V regiji, kjer nenehne grožnje bombardiranja in politični nemiri zavirajo normalni tok življenja, se ljudje znajdejo ujeti v ponavljajoči se usodi, brez upanja na želeno idealno prihodnost. Ko se skupnosti razkrajajo in ljudje zapuščajo svojo domovino, film zastavlja vprašanje, ali je ostalo sploh kaj, česar bi se lahko oprijeli: morda pravljične ljubezni, krhke in skoraj nemogoče.
Film to protislovje raziskuje s suverenim, precizno uravnoteženim filmskim jezikom, popestrenim s humorjem in poživljenim s prikupnimi, globoko človeškimi liki.
Za jasno in čustveno natančno osvetlitev te napetosti žirija podeljuje posebno omembo filmu Lep in žalosten svet.
Nagrada za najboljši kratki film
Podeljuje: ACTUAL I.T.
Žirija: Maja Alibegović, Rok Kajzer Nagode, Gábor Osváth
Pomaranča iz Jaffe / An Orange from Jaffa (R: Mohammed Almughanni)
Obrazložitev:
Film, ki se razvija kot triler ob obravnavi aktualne teme, se odlikuje po neverjetnih igralskih dosežkih dveh protagonistov. Nagrada gre filmu Pomaranča iz Jaffe režiserja Mohammeda Almughannija.
Posebna omemba:
Prekinitev ognja (R: Jakob Krese)
Obrazložitev:
Film nas je prepričal z neposrednostjo in surovim pristopom. Posebna omemba gre Jakobu Kresetu za film Prekinitev ognja.
Nagrada FIPRESCI
Nagrado podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev.
Mednarodna žirija: Tinkara Uršič Fratina, Slovenija; Diana Martirosyan, Armenija; Shahla Nahid, Francija
Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo (R: Ester Ivakič)
Obrazložitev:
Občutljiv in poglobljen film o sprejemanju življenja in smrti v celoti nosi predpubertetna glavna igralka, ki jo lik povsem posrka vase. Film zaživi v medprostoru različnih svetov, kjer razpoloženje in rahločutnost prevladata nad eksplicitnim razlaganjem. Ustvarja pristno občutje otroštva na podeželju, prepredeno s prvinami magičnega realizma, ki odražajo čustva protagonistke. Nagrada Fipresci gre filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo avtorice Ester Ivakič.
Nagrada mladinske žirije Kinotrip
Žirijo sestavlja pet članic 10. Kinotripovega filmskega kluba: Zarja Debeljak, Maruša Gedrih, Mila Gorkič, Estel Erika Tagliaferri, Ema Žvanut.
Nominirani filmi: Christy, DJ Ahmet, Enzo, Sestrica, Zajčji nasip
Zajčji nasip / Zečji nasip (R: Čejen Černić)
Obrazložitev:
Od petih nominiranih filmov nas je najbolj nagovoril tisti, ki z izjemno pristnostjo in nežnostjo prikaže kvir razmerje. Vsak dotik in pogled nosita globlji pomen, podprt z naturalistično barvno paleto. Ranljivost divjega zajca kot naravnega plena je v zgodbi stalna simbolika. Film je pretresljiv, a obenem čudovit prikaz negotove, skrite mladostniške ljubezni. Kamera iz roke ustvarja napetost in razkriva notranji svet likov, medtem ko zgodba opominja na nesprejemanje, še vedno zasidrano v tradicionalni družbi naše regije. Kinotripovo nagrado mladinske žirije podeljujemo filmu Zajčji nasip režiserke Čejen Černić Čanak.
Nagrada žirije Art Kino Mreže Slovenije
Žirija: Erik Toth, Izola; Jure Matičič, Domžale; Vid Šteh, Trbovlje
Dva tožilca / Two Prosecutors (R: Sergej Loznica)
Obrazložitev:
Vse bolj se zdi, da je zgodovina obsojena na ponavljanje. Navkljub številnim tragedijam in opustošenju, ki so jih za seboj pustili totalitarni režimi, se zdi, da se ljudje iz pogosto pretresljivih in krvavih zgodovinskih lekcij nismo naučili ničesar. Na tem mestu je zato še toliko bolj pomemben obstoj umetnosti, ki nas mora opominjati o storjenih krivicah in s tem preprečiti, da bi te utonile v pozabo. Dva tožilca, mešanica pravnega trilerja, kriminalke in zgodovinske drame, se dogaja v Stalinovi Rusiji leta 1937, ko so politična paranoja, sistemsko nasilje in zatiranje resnice predstavljali vsakdanjik državljanov, ki so morali poslušno živeti v strahu. Film režiserja in scenarista Sergeja Loznica je napet, s pristno temačno atmosfero napolnjen, izvrstno odigran in navkljub zgodovinski oddaljenosti zelo aktualen ter razkriva strašljive instrumente totalitarnih režimov, ki si želijo ustvarjati poslušne in nezahtevne državljane brez jasnega moralnega kompasa ali vesti. Skozi zgodbo o idealističnem tožilcu, ki z majhnim uporniškim dejanjem začne razkrivati korupcijo znotraj vrst Stalinove tajne policije, Loznica subtilno vleče ogromno vzporednic z aktualnim dogajanjem ne zgolj v Rusiji, ampak tudi drugod po svetu, kjer smo znova priče nesankcioniranemu vzponu totalitarnih režimov in njihovih vodij. Ravno zato so filmi, kot je Dva tožilca, še kako nujni; umetnost, v tem primeru filmska, ima to moč, da gledalca opozarja na tragedije iz človeške zgodovine, za katere naivno mislimo, da se ne morejo ponoviti.
Nagrada občinstva zmaj
Občinstvo je z glasovanjem izbralo svojega favorita. Najvišjo povprečno oceno, 4'63, je prejel film: Lep in žalosten svet / A Sad And Beautiful World (R: Cyril Aris).
Film 36. Liffe | Ocena |
Lep in žalosten svet | 4,63 |
Psihoterapija | 4,51 |
Yugo Florida | 4,49 |
Ti si vesolje | 4,42 |
Veter, govori z menoj | 4,33 |
80+ | 4,27 |
Nerazrešeni detajl | 4,23 |
Črna borza | 4,20 |
Vse je v redu | 4,19 |
Božanska komedija | 4,12 |
Modra čaplja | 4,10 |
Hudič kadi/ | 4,05 |
Botanik | 3,78 |
Vodja operacije | 3,29 |
Glasovanje za najboljši film Jadranske festivalske mreže
Pri glasovanju za najboljši film Jadranske festivalske mreže je zmagal film Maldoror/Maldoror z oceno 4,59. Glasovanje je potekalo do vključno nedelje, 23. novembra.
Film 36. Liffe | Ocena |
Maldoro | 4,59 |
Christy | 4,55 |
Miyazaki:Navdih narave | 4,45 |
Perla | 4,26 |
Prenova | 4,12 |
Projekciji zmagovalnih filmov bosta v ponedeljek, 24. novembra, v Kosovelovi dvorani: ob 18. uri bo na sporedu prejemnik nagrade Kinotrip Zajčji nasip (Sandbag Dam), ob 20. uri pa prejemnik nagrade vodomec Modra čaplja (Blue Heron); vstopnina znaša 7 EUR oziroma 6,20 EUR za mlajše od 25 let, starejše od 65 let ter upokojence.
Na Liffu je bilo na ogled 93 celovečernih in 3 sklopi kratkih filmov iz 58 držav:
Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Brazilija, Češka, Čile, Ciper, Črna gora, Danska, Estonija, Francija, Grčija, Hongkong, Hrvaška, Indija, Irak, Iran, Irska, Islandija, Italija, Izrael, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Katar, Kitajska, Kolumbija, Latvija, Lebanon, Litva, Luksemburg, Madžarska, Mehika, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Palestina, Poljska, Romunija, Saudova Arabija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Sovjetska zveza, Španija, Srbija, Švedska, Švica, Tunizija, Turčija, Ukrajina, Urugvaj, Velika Britanija, Zahodna Nemčija, ZDA.
Prikazani so bili na 302 projekcijah, od tega 24 v Mariboru, 10 v Celju in 10 v Novem mestu.
Največ zanimanja je bilo za filme: Belo se pere na devetdeset, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, Bila je samo nesreča, Tajni agent, Bugonia, Ni druge izbire, Noro, Milost, DJ Ahmet, Sirat, Hamnet
Pričakujemo, da bo 36. Liffe zabeležil približno 41.000 obiskovalcev.
Festival je obiskalo 80 gostov, filmskih ustvarjalcev in članov žirij, iz držav: Srbija, Združene države Amerike, Armenija, Francija, Švedska, Švica, Turčija, Belgija, Hrvaška, Estonija, Madžarska, Mehika, Argentina, Romunija, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Libanon, Litva, Grčija in Slovenija
Po projekcijah filmov je bilo 49 pogovorov s filmskimi ustvarjalci.
Obiskovalci Liffa so pojedli tono sočnih jabolk Evelina podjetja Evrosad.
21. 11. 2025
Po dvanajstih dneh filmov, pogovorov in festivalskega vrveža bo 36. Ljubljanski mednarodni filmski festival v soboto, 22. novembra, sklenil svoj filmski krog z razglasitvijo festivalskih nagrad in predvajanjem zaključnega filma DJ Ahmet režiserja Georgija Unkovskega.
Letos je Liffe znova dokazal, da ostaja eden najbolj obiskanih kulturnih dogodkov v Sloveniji: obiskalo ga je približno 41.000 gledalcev, že v predprodaji pa je festival dosegel rekord v najhitreje prodanih vstopnicah – za film Belo se pere na devetdeset.
V kinodvoranah v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu se je v enajstih festivalskih dneh zvrstilo preko tristo projekcij, več kot osemdeset gostov iz Slovenije in tujine pa je z občinstvom delilo zgodbe o nastajanju filmov in pogledih na sodobni svet. Poseben poudarek so letos dobili tudi spremljevalni dogodki, pogovori, delavnice in izobraževalni programi, ki so festivalsko izkušnjo razširili onkraj dvoran.
Na sklepni prireditvi bomo podelili vse festivalske nagrade: med njimi vodomca, nagrado FIPRESCI, nagrado Art kino mreže Slovenije, nagrado za najboljši kratki film, nagrado mladinske žirije Kinotrip in nagrado občinstva zmaj.
Liffe tako še enkrat potrjuje svojo vlogo prostora, kjer se srečujejo ustvarjalnost, dialog in ljubezen do filma, ter z vsakim letom znova dokazuje, da je film pri nas doma.
Se vidimo ob letu osorej – na 37. Liffu!
14. 11. 2025
Letošnji Liffe tudi na področju trajnosti krepi svojo vlogo prostora, kjer se kulturni in filmski sektor srečujeta, učita in preizprašujeta svoje prakse. Festival je zavezan okoljsko odgovorni izvedbi po metodologiji Planet Positive Event, z merjenjem ter postopnim zmanjševanjem ogljičnega odtisa – in prav v tem duhu letos gosti četrto srečanje projekta Pospeševalnik zelenih veščin.
Projekt, ki ga vodi Motovila v partnerstvu z Umanotero, spodbuja prehod kulturnega in ustvarjalnih sektorjev k okoljsko nevtralnemu delovanju. Osredotoča se na tri ključna področja:
– razvoj orodij za merjenje ogljičnega odtisa, prilagojenih kulturnemu sektorju
– izobraževanje, svetovanje in mentorski proces za 16 izbranih organizacij
– širjenje in povezovanje dobrih domačih ter mednarodnih praks
Cilj Pospeševalnika je okrepiti zavedanje o izzivih in priložnostih zelenega prehoda v kulturi ter podpreti organizacije pri oblikovanju lastnih trajnostnih strategij in akcijskih načrtov za zmanjševanje emisij CO₂. Projekt tako ne nudi le tehničnih orodij, temveč spodbuja tudi bolj celosten razmislek o tem, kako lahko kultura aktivno prispeva k družbenim spremembam.
V torek, 18. novembra, bo Liffe gostil četrto partnersko srečanje Pospeševalnika zelenih veščin:
10.00–14.00, dvorana M3 – zaprto delovno srečanje za organizacije, vključene v mentorski proces,
14.00–16.00, dvorana Alme Karlin – javna predstavitev, ki bo ponudila vpogled v navdihujoče evropske prakse zelenega prehoda v filmu in kulturi ter odprla razpravo o tem, kako naj bo okoljska ozaveščenost sestavni del umetniškega in produkcijskega procesa.
Pospeševalnik zelenih veščin, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo, tako pomembno prispeva k znanju, orodjem in povezovanjem, ki jih kulturni sektor nujno potrebuje za okoljsko bolj odgovorno prihodnost.
13. 11. 2025
Včeraj, v sredo, 12. novembra 2025, se je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s slavnostnim odprtjem začel 36. Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe.
V izhodišču prireditve je bila Kosovelova poezija, vizija o razpadu družbe in koncu sveta, ki ga lahko prepreči le kulturni človek. Po navdihu te misli je bil ustvarjen tudi kratki ekspresionistični film »noir« Dekle v zagati,v katerem protagonistka (Liza Marijina) tava po apokaliptični Ljubljani, izpraznjenih ulicah in z grozo za petami, ki ji uspe pobegniti tako, da se zateče v hram kulture, med ljudi in k umetnosti. Avtorji koncepta filma in odprtja so Bor Ravbar, Nina Kuclar Stiković, Martin Draksler.
V uvodnem nagovoru je direktor kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma, Peter Baroš, poudaril, da je glavni cilj Liffa biti vsako leto boljši. »Druženje, skupnost, solidarnost, soočanje z iskrenim… – bojim se, da lahko vse to hkrati zaživi le še v sredini kulture in umetnosti, na kulturnih prizoriščih, v knjižnicah in seveda v kinematografih. Vsakič boljši Liffe zato pomeni vsakič večjo motiviranost občinstva za obiskovanje kinematografov po vsej Sloveniji in skozi vso leto«, je dodal. Ob tem se je zahvalil Ministrsvu za kulturo RS, ustanovitelju in osrednjemu financerju Cankarjevega doma, brez katerega festival ne bi mogel rasti in se razvijati, ter Telekomu Slovenije, ki letos obeležuje 30-letnico sodelovanja in podpore Liffu.
Simon Popek, programski direktor festivala, je dodal zahvalo ljubljanskim partnerjem, Kinu Šiški, Slovenski kinoteki, Kinodvoru, Kinu Bežigrad in AGRFT ter prizoriščem po krajih po Sloveniji: Celju, Mariboru in Novem mestu. Posebej je izpostavil predanost vseh sodelavcev Cankarjevega doma, ki s svojim delom omogočajo, da festival vsako leto zaživi in živi.
Kot je poudaril Rok Gorjup, direktor Prodaje pri Telekomu Slovenije, glavnemu pokrovitelju Liffa, so v Telekomu Slovenije ponosni, da že 30 let soustvarjajo zgodbo festivala Liffe: »V tem času se je filmski svet močno spremenil, še posebej v času pandemije, ko smo s pomočjo tehnologijo prinesli Liffe v vaše domove. Ker čas ne miruje in tudi mi ne, letos dodajamo novost: spletnega pomočnika, ki pomaga s pomočjo umetne inteligence izbrati pravi film med bogato ponudbo festivala.«
Otvoritveni slovesnosti, ki jo je povezovala igralka Liza Marijina, je sledil film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika. Slovenska premiera te pretresljive, duhovite, brutalno iskrene, a navdihujoče filmske pripovedi Bronje Žakelj, posneta po njenem istoimenskem avtobiografskem romanu, se je zaključila z bučnim aplavzom in stoječimi ovacijami avtorski ekipi in ustvarjalcem filma ter avtorici romana Bronji Žakelj.
Avtorska ekipa otvoritvene slovesnosti in kratkega filma
Režiser prireditve: Bor Ravbar
Scenarij prireditve: Nina Kuclar Stiković
Voditeljica: Liza Marijina
Glasbeniki: Kokosy
Scenarij filma: Bor Ravbar, Nina Kuclar Stiković, Martin Draksler
Režiser filma: Martin Draksler
Igra: Liza Marijina
Direktor fotografije: Sašo Štih, ZFS
Osvetljevalca: Andraž Fijavž Bračovnik, Nejc Hafner; oblikovalka maske: Laura Butkovič; prva asistentka kamere: Neža Jankovič; montaža: Martin Draksler; skladatelj: Gašper Muženič; oblikovalec zvoka: Matic Berus 001; koloristka: Kristina Bursać; izdelava napisov: Lila Angie Šalehar; set fotografinja: Maša Medica; DCP izdelava: Jure Teržan; tehnična podpora: Blok film, Nanlux Global






12. 11. 2025
Nocoj, 12. 11. 2025, bo ob 19. uri otvoritev 36. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe.
Otvoritvena prireditev za izhodišče jemlje Kosovelovo poezijo, vizijo o razpadu družbe in koncu sveta, ki ga lahko prepreči le kulturni človek. Po navdihu te misli je ustvarjen tudi kratki ekspresionistični film v »noir« stilu, kjer protagonistka tava po apokaliptični Ljubljani, izpraznjenih ulicah, z grozo za petami, ki ji uspe pobegniti tako, da se zateče v hram kulture, med ljudi in k umetnosti. V uvodnem nagovoru je vključena poezija Srečka Kosovela.
Po uradni otvoritvi festivala sledi slovenska premiera filma Belo se pere na devetdeset.
Avtorji koncepta: Bor Ravbar, Nina Kuclar Stiković, Martin Draksler
Režiser prireditve: Bor Ravbar
Scenarij prireditve: Nina Kuclar Stiković
Voditeljica: Liza Marijina
Glasbeniki: Kokosy
Scenarij filma: Bor Ravbar, Nina Kuclar Stiković, Martin Draksler
Režiser filma: Martin Draksler
Igra: Liza Marijina
Direktor fotografije: Sašo Štih, ZFS
Osvetljevalca: Andraž Fijavž Bračovnik, Nejc Hafner
Oblikovalka maske: Laura Butkovič
1. Asistentka kamere: Neža Jankovič
Montaža: Martin Draksler
Skladatelj glasbe: Gašper Muženič
Oblikovalec zvoka: Matic Berus 001
Koloristka: Kristina Bursać
Izdelava napisov: Lila Angie Šalehar
Set fotografinja: Maša Medica
DCP izdelava: Jure Teržan
Tehnična podpora: Blok film, Nanlux Global
12. 11. 2025
V četrtek, 13., in petek, 14. novembra, bo v Cankarjevem domu potekal Slovenski festival vin, zato bo vstop na vsa prizorišča LIFFa mogoč le skozi pasažo Maxija (vhod 3).
Hvala za razumevanje in se vidimo na Liffu!
12. 11. 2025
Če bi se Liffa udeležili z drago osebo, ki ne govori slovensko, brez skrbi – program festivala LIFFe vključuje širok izbor filmov, ki bodo poleg slovenskih opremljeni tudi z angleškimi podnapisi.
Od poetičnih vizij in drznih novih glasov do programov kratkih filmov, retrospektiv in animiranih draguljev – odkrijte zgodbe, ki presegajo jezik.
Filmi z angleškimi podnapisi:
Aleque in Issay, Botanik, Božanska komedija, Črna borza, vsi filmi v sekciji Evropa na kratko, Hudič kadi, Kruti policaj, Lep in žalosten svet, Lučka, Maldoror, Miyazaki: Navdih narave, Modra čaplja, Nerazrešeni detajl, Očarljiva Desna, Perla, Pesnitev o morju, Poti in vsakdanjik, Prenova, Ti si vesolje, V Adamovem interesu, Velika požrtija, Vse je v redu, Yugo Florida in Zgodba o vojnih letih.
Vsak film je del ene od prepoznavnih festivalskih sekcij — in ponuja raznoliko paleto filmskih doživetij za vsak okus.
27. 10. 2025
Na letošnjem LIFFu bomo ob filmski premieri nove mojstrovine režiserke Chloé Zhao Hamnet slišali tudi izvirno glasbo enega najvplivnejših skladateljev svoje generacije – Maxa Richterja. Njegove kompozicije, prežete z melanholijo, subtilnimi orkestracijami in elektronskimi prelivi, sodijo med najbolj prepoznavne stvaritve sodobne klasične glasbe in so oblikovale občutljiv, a hkrati mogočen zvočni pečat filma.
Richter, ki se je rodil v Nemčiji, odraščal pa v Veliki Britaniji, je svetovno občinstvo navdušil z deli, kot so The Blue Notebooks, Sleep in Voices. Skladatelj, pianist in producent je eden pionirjev prepletanja klasične glasbe z elektroniko, njegova dela pa so našla mesto tudi v številnih filmih in serijah. Njegova glasba presega žanrske okvire, saj se enako domače giblje med koncertnimi odri, filmskimi platni in pretočnimi platformami, kjer je presegla že več milijard poslušanj.
Domače občinstvo bo Richterja lahko doživelo tudi v živo: 10. marca 2026 se bo na svetovnem gostovanju ustavil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bo predstavil izbor svojih najbolj priljubljenih del s plošč The Blue Notebooks in A Landscape ter še enkrat dokazal, zakaj velja za enega ključnih glasbenih inovatorjev našega časa.
23. 10. 2025
Najtežje pričakovani slovenski film zadnjih 20 let Belo se pere na devetdeset je postal tudi najhitreje razprodani film v zgodovini Liffa, saj smo v treh dneh predprodaje vstopnic napolnili kar tri Linhartove dvorane. Dodatna projekcija filma bo v nedeljo, 16. 11., ob 11. uri v Linhartovi dvorani CD.
21. 10. 2025
Programski direktor 36. Liffa Simon Popek je povedal, da Liffe letos obeta dober in atraktiven program. Na letošnjem festivalu bo na ogled 93 celovečernih in 39 kratkih filmov. Izpostavil je, da bodo izbrani filmi festivala po nekaj letih premora spet na ogled tudi v Kinu Šiška.
»Praznik filma je znova pred nami,« je dejal generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak: »Dvorane bo napolnilo skoraj 50.000 obiskovalk in obiskovalcev, ljubiteljev filma, Liffe pa se bo odvijal doma, v Cankarjevem domu, v Kinu Šiška, Kinu Bežigrad, Kinoteki, Kino Dvoru, na AGRFTju, in še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
V razdrobljenem svetu je ritual kina pomemben gradnik skupnosti. V temi kinodvorane se za čas trajanja filma povsem posvetimo umetniškemu delu, obkroženi s soljudmi, ki se potopijo v ista vesolja, v isto konvencijo. V dvorane vstopamo vznemirjeni, v pričakovanju, ven pa hodimo včasih v tišini, včasih glasno, včasih olajšani, veseli, žalostni, razočarani, navdušeni, vsekakor pa drugačni kot smo vstopili. Vseh se nas film tako ali drugače dotakne in bolj kot se mu prepustimo, več svetov in življenj lahko doživimo.«
»Telekom Slovenije že tri desetletja strateško podpira Liffe kot enega ključnih nosilcev filmske umetnosti v regiji. Partnerstvo z Liffom je odraz naše skupne vizije – spodbujanja kulture, povezovanja in ustvarjanja doživetij, ki nas navdihujejo in bogatijo. S tehnološkimi inovacijami, kot je platforma NEO, omogočamo sodoben, personaliziran dostop do festivalskih vsebin, ki presega klasične okvire ogleda filmov. Naš novi pametni pomočnik pa ljubiteljem festivala Liffe omogoča, da manj časa porabijo za odločanje in več za uživanje ob dobrih filmskih zgodbah,« je dodal Luca Borzatta, direktor Razvoja produktov in storitev pri Telekomu Slovenije. Pametni pomočnik se nahaja na spletni strani Telekoma Slovenije www.telekom.si/liffe.



Na letošnjem LIFFu bomo ob filmski premieri nove mojstrovine režiserke Chloé Zhao Hamnet slišali tudi izvirno glasbo enega najvplivnejših skladateljev svoje generacije – Maxa Richterja. Njegove kompozicije, prežete z melanholijo, subtilnimi orkestracijami in elektronskimi prelivi, sodijo med najbolj prepoznavne stvaritve sodobne klasične glasbe in so oblikovale občutljiv, a hkrati mogočen zvočni pečat filma.
Richter, ki se je rodil v Nemčiji, odraščal pa v Veliki Britaniji, je svetovno občinstvo navdušil z deli, kot so The Blue Notebooks, Sleep in Voices. Skladatelj, pianist in producent je eden pionirjev prepletanja klasične glasbe z elektroniko, njegova dela pa so našla mesto tudi v številnih filmih in serijah. Njegova glasba presega žanrske okvire, saj se enako domače giblje med koncertnimi odri, filmskimi platni in pretočnimi platformami, kjer je presegla že več milijard poslušanj.
Domače občinstvo bo Richterja lahko doživelo tudi v živo: 10. marca 2026 se bo na svetovnem gostovanju ustavil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bo predstavil izbor svojih najbolj priljubljenih del s plošč The Blue Notebooks in A Landscape ter še enkrat dokazal, zakaj velja za enega ključnih glasbenih inovatorjev našega časa.
23. 10. 2025
Najtežje pričakovani slovenski film zadnjih 20 let Belo se pere na devetdeset je postal tudi najhitreje razprodani film v zgodovini Liffa, saj smo v treh dneh predprodaje vstopnic napolnili kar tri Linhartove dvorane. Dodatna projekcija filma bo v nedeljo, 16. 11., ob 11. uri v Linhartovi dvorani CD.
Programski direktor 36. Liffa Simon Popek je povedal, da Liffe letos obeta dober in atraktiven program. Na letošnjem festivalu bo na ogled 93 celovečernih in 39 kratkih filmov. Izpostavil je, da bodo izbrani filmi festivala po nekaj letih premora spet na ogled tudi v Kinu Šiška.
»Praznik filma je znova pred nami,« je dejal generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak: »Dvorane bo napolnilo skoraj 50.000 obiskovalk in obiskovalcev, ljubiteljev filma, Liffe pa se bo odvijal doma, v Cankarjevem domu, v Kinu Šiška, Kinu Bežigrad, Kinoteki, Kino Dvoru, na AGRFTju, in še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
V razdrobljenem svetu je ritual kina pomemben gradnik skupnosti. V temi kinodvorane se za čas trajanja filma povsem posvetimo umetniškemu delu, obkroženi s soljudmi, ki se potopijo v ista vesolja, v isto konvencijo. V dvorane vstopamo vznemirjeni, v pričakovanju, ven pa hodimo včasih v tišini, včasih glasno, včasih olajšani, veseli, žalostni, razočarani, navdušeni, vsekakor pa drugačni kot smo vstopili. Vseh se nas film tako ali drugače dotakne in bolj kot se mu prepustimo, več svetov in življenj lahko doživimo.«
»Telekom Slovenije že tri desetletja strateško podpira Liffe kot enega ključnih nosilcev filmske umetnosti v regiji. Partnerstvo z Liffom je odraz naše skupne vizije – spodbujanja kulture, povezovanja in ustvarjanja doživetij, ki nas navdihujejo in bogatijo. S tehnološkimi inovacijami, kot je platforma NEO, omogočamo sodoben, personaliziran dostop do festivalskih vsebin, ki presega klasične okvire ogleda filmov. Naš novi pametni pomočnik pa ljubiteljem festivala Liffe omogoča, da manj časa porabijo za odločanje in več za uživanje ob dobrih filmskih zgodbah,« je dodal Luca Borzatta, direktor Razvoja produktov in storitev pri Telekomu Slovenije. Pametni pomočnik se nahaja na spletni strani Telekoma Slovenije www.telekom.si/liffe.
Kelly Reichardt je temeljno ime sodobnega ameriškega neodvisnega filma. Je cineastka, ki svoj pogled vztrajno usmerja drugam – na obrobje in skozi detajle vsakdana, kjer izkopava tisto prezrto, odrinjeno, nevidno. V kontekstu ameriške mitologije, ki jo subtilno, a načelno spodkopava, so to zgodbe žensk, delavskega razreda, komaj vidni odtisi staroselcev, živahne sledi živali, ki bistveno določajo naravo njenih podob, ter predvsem dolgi prizori pokrajine, ki vseskozi poudarjajo odtujenost človeka in hkrati njegovo bitno neodtujljivost svetu. Reichardt, ki se je sicer rodila in odraščala v prekarnih močvarah Floride, je za sidrišče svoje vizije ameriške družbe izbrala oregonsko pokrajino, kamor se je pozneje tudi preselila. Urbana obrobja, ki nastopajo v njenih filmih, z ene strani obdaja skalna visokogorska puščava, z druge pa globoki zeleni gozdovi, prostranost katerih zvesto definira njene filmske zgodbe. V tem smislu izstopa njen prvenec Travna reka (1994), postavljen v zaspano floridsko predmestje, kjer se v odmevih velike ameriške zgodbe Bonny in Clyde naveličana in zdolgočasena gospodinja Cozy skupaj z odpadnikom Leejem poda na potovanje – le da je to brez ljubezni, brez ceste in brez zločina. Reichardt pri tem vpeljuje realistični slog skozi rabo naturščikov, dejanskih krajev in brez izrazitih stilističnih posegov v oblikovanje filmske podobe.
Kljub uspehu na Sundanceu je nato trajalo kar dvanajst let, da si je Reichardt izborila možnost za snemanje naslednjega filma: Stara radost (2006) je za avtorico pomenil slogovni prestop, ki mu dodobra sledi še danes – neoneorealistični slog, ki ga določa poglobljen dialog z naravo, je potencirala v ritmu, kakršnega odraža počasni film in s katerim prepušča detajlom, da skozi skrbno konstruiran pogled razpirajo neizrečeno ter za gledalsko pozicijo odpirajo polje empatičnosti in senzibilnosti v razmerju do filmske podobe. Scenarij za Staro radost, film o odtujenih prijateljih, je nastal v sodelovanju z oregonskim pisateljem Johnom Raymondom, ki je v nadaljevanju postal režiserkin nepogrešljivi sodelavec. V filmu Reichardt sicer prevzame tudi vlogo montažerke, ki jo vztrajno izpolnjuje v vseh svojih nadaljnjih projektih.
Sledi še en film ceste brez ceste in brez cilja – Wendy in Lucy (2008). V zgodbi, postavljeni v gospodarsko krizo, ki Wendy skupaj z njeno (režiserkino) psičko Lucy prisili v iskanje boljšega življenja na Aljaski, režiserka uvede igralko Michelle Williams. Z njo v nadaljevanju ustvari celo paleto različnih ženskih obrazov, ki jih v filmih, kot sta Ženske zgodbe (2016) ali Pojavljanje (2022), igralka poustvari z izjemno pozornim minimalizmom geste v razmerju do čustev in družbene (spolne) umeščenosti likov.
Na še eni cesti brez konca se izgubljena sredi oregonske pokrajine znajde tudi kolonija naseljencev v filmu Meekov odcep (2010). Z njim avtorica poseže po temeljnem delu ameriške mitologije – po vesternu. Toda namesto akcijskega spektakla režiserka skozi dekolonialistično in feministično lečo postreže s pozorno študijo spola in mita. Podobno si trope vesterna na novo prilasti in jih definira tudi v filmu Prva krava (2019), v katerem z nežno zgodbo o moškem prijateljstvu ter razmerju med lastništvom, kapitalom in krajo razbija mite neoliberalne Amerike. Reichardt naklonjenost raziskovanju filmskih žanrov nakazuje tudi s filmoma Nočne poti (2013) in Vodja operacije (2025). Vendar podobno kot pri vesternu tudi v omenjenih filmih avtorica kaže, da so žanrski tropi zanjo zgolj izhodišče za raziskovanje morda nepričakovanih tematskih in idejnih oprimkov – ekološki triler tako postane tiha meditacija o krivdi, film o ropu galerije pa senzibilna študija značaja in naključja kot tudi barve in kompozicije v filmu. Reichardt tako v spodkopavanju vseh filmskih pričakovanj in skozi izredno pozornost do medija samega na vse načine dokazuje svoj sloves velikanke ameriškega in svetovnega filma.
Anja Banko
Retrospektivo Kelly Reichardt smo pripravili v sodelovanju s Slovensko kinoteko in festivalom Kino Otok.
Jure Novak
generalni direktor Cankarjevega doma