Kronologija neslavnega poglavja iz zgodovine katoliške cerkve, ko so cerkvene oblasti ugrabile dečka iz judovske družine in ga prisilile v krščansko izobrazbo.
Leta 1858 papeževi vojščaki vdrejo v dom družine Mortara v judovski četrti Bologne. Po ukazu kardinala so prišli po Edgarda, njihovega sedemletnega sina. Otrok je bil namreč še kot dojenček na skrivaj krščen in papeški zakon je v teh primerih nedvoumen: Edgardo mora biti deležen katoliške izobrazbe. Njegovi presenečeni in pretreseni starši poskušajo storiti vse, da bi jim vrnili sina, primer pa zaradi pozornosti javnosti in mednarodne judovske skupnosti kmalu dobi tudi politično razsežnost. A papež in cerkev se z vrnitvijo otroka nikakor ne strinjata, saj poskušata s tem utrditi omajano družbeno moč.
"Ugrabitev Edgarda Mortare je zločin proti nevpadljivi, zmerno premožni družini, spoštljivi do oblasti v času, ko je Evropo prepihoval veter svobode, ko so se povsod začela uveljavljati liberalna načela. Odvedba malega Edgarda zato simbolizira obupano, skrajno nasilno voljo usihajoče moči, ki poskuša kljubovati lastnemu propadu. Totalitarni režimi pogosto izkusijo takšne pretrese, ki jim le za kratek čas omogočijo iluzijo zmage, kratek predsmrtni krč." (Marco Bellocchio)