Duša potuje med Laosom in Zanzibarjem, iz enega telesa v drugo. Senzorična filmska izkušnja, pri kateri vas režiser vmes povabi, da se za kratek čas prepustite zvoku in bliskom v temi.
V Laosu mladostniki prebivajo v budističnih templjih sredi osupljive, divje narave, eden od njih pa vsak dan prečka reko, da bi starki bral iz Tibetanske knjige mrtvih. Njena duša bo vsak hip odpotovala drugam - in z njo film, na krilih zvoka in svetlobe. Patino je duhovnost, krog rojstva, smrti in reinkarnacije poskušal udejanjiti na filmu, s podobami, ki tipajo onkraj meja svojega medija in ustvarjajo celostno izkušnjo za občinstvo.
"S filmom Samsara sem podvojil svojo predanost filmu, ki me zanima, kot meditativni in kontemplativni izkušnji. Na sredini se film preobrazi v kolektivno meditativno izkušnjo. Intimno in introspektivno, ob kateri gledalci za petnajst minut zaprejo oči in prisluhnejo zvokom. To je lahko v prostoru, polnem ljudi, skrajno intenzivno. /.../ Kot vsi moji filmi je tudi ta projekt nastal iz formalnega proučevanja filmskega jezika. /.../ Želel sem raziskati nevidno. Tedaj sem razmišljal o možnostih filma, ki bi ga gledali z zaprtimi očmi. Naletel sem na Tibetansko knjigo mrtvih in presodil, da je najustreznejše besedilo za oblikovanje te filmske izkušnje zaprtih oči." (Lois Patino)