Janez Bruger v svojem šestem igranem celovečercu raziskuje, kako dejavno se je človek danes pripravljen soočiti z nasiljem, kam je izginila empatija in kje so meje osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij.
Reševalka Lara pomaga mlademu Kristijanu do oskrbe v bolnišnici, potem ko so ga neznanci brutalno pretepli in to v živo prenašali po Facebooku. Čeprav si je šokantni dogodek ogledalo skoraj dvajset tisoč ljudi, nihče ni poklical policije. In čeprav je Kristijan v komi, začne Lara dobivati nove videoposnetke z njegovega Facebook profila, ki prikazujejo neznance, kako brezbrižno opazujejo njegovo pretepanje. Ko to prijavi policiji, se vse skupaj žal ne konča, temveč samo še stopnjuje in postane njena najhujša nočna mora. Še posebej ker jo vedno bolj muči vprašanje, ali je pri vsem skupaj sodelovala tudi sama?
"Govorim o empatiji, ki umira na zelo intimni ravni vsakega posameznika. O osnovni empatiji. /…/ Ko čutite potrebo pomagati drugemu človeškemu bitju /…/. Včasih je dovolj razumevajoč pogled, včasih beseda, pogovor, drugič klic na pomoč. Za tovrstno empatijo je potreben minimalen vložek, vendar je večinoma še to preveč. Gre za obliko pasivnosti, ki je skrita globoko v nas. V glavnem se je niti ne zavedamo, vendar nas počasi razjeda od znotraj in nas tako razčloveči." (Janez Burger)