Absurden pogled na lik Salvadorja Dalija v filmu, ki privzame podobno nadrealistično obliko, kot jo poznamo iz Dalijevih slikarskih del.
Mlade novinarke Judith še nikoli ni dajala večja trema. Pred njo je kolosalen izziv: opraviti mora intervju z velikim Salvadorjem Dalijem. Ko se umetnik prikaže na dogovorjenem mestu, se izkaže, da je v resnici še bolj grandiozen, kot so ji povedali. V vseh pomenih besede. Veliki Dali namreč ne pristane na intervju, dokler niso do potankosti izpolnjeni vsi pogoji za njegov nastop. S tem se za Judith začne misija nemogoče. Ne samo da gre za pogoje, ki jih je domala nemogoče izpolniti, temveč tudi film sam postane samosvoja umetnina, v kateri ni prostora za zdravorazumsko logiko.
"Ob snovanju filma sem kmalu spoznal, da ne bi smel posneti filma o Daliju, ampak z njim. Da bi moral iskati obliko svobode, ki jo njegovo delo v meni navdihuje. Ne zanima me pripovedovanje zgodbe o Daliju v umetniški šoli, pojasnjevanje njegovih frustracij in dvoumnosti ali snemanje umetnika pri delu. Dali mi je všeč kot oseba, kot genij sporazumevanja, skorajda bolj kot Dali umetnik. Všeč mi je, kako se je lastni podobi nenehno skušal izmakniti s poigravanjem z njo. To je poklon filma Daliju. Nefilm o Daliju za umetnika, ki si nikoli ne bi želel biti ukalupljen. V ta namen se moraš zazreti v vesolje, kot je to storil on, in se odpraviti nedaleč od norosti. Nori film za genija." (Quentin Dupieux)