Agnieszka Holland odpira oči evropskim prebivalcem z izzivom, naj razmislijo o humanitarni krizi, ki se še vedno dogaja pred njihovim pragom.
Begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike se poskušajo prebiti skozi nepredvidljive in močvirnate gozdove na tako imenovani "zeleni meji" med Belorusijo in Poljsko, da bi dosegli Evropsko unijo. Ti ljudje, med katerimi so tudi številni otroci in upokojenci, so zgolj igračke v geopolitični krizi, ki jo je umetno proizvedel Beloruski diktator Aleksander Lukašenko. V filmu spremljamo usodo članov sirske družine, ki so jih med trajanjem vojne v njihovi državi zvabili v Evropo z obljubami o varnem prehodu meja, a so nato obtičali v prostranih poljskih gozdovih. V to nevidno vojno pa so vpleteni tudi aktivisti in vojaki, ki ravno tako bijejo svoje notranje bitke.
"Živimo v svetu, v katerem je za spoprijemanje z vsemi izzivi sodobnega časa treba veliko domišljije in poguma. Ob razmahu družbenih medijev in umetne inteligence je vedno težje dati glas odkritosti. Menim, da se z umetnostjo ni smiselno ukvarjati, če se ne borimo za ta glas, če se ne borimo za nagovarjanje pomembnih, bolečih, včasih nerešljivih vprašanj, ki nas postavljajo pred drastične odločitve. Prav takšne razmere so nastale na poljsko-beloruski meji." (Agnieszka Holland)