SL

    Evropa na kratko, 1. sklop

    17. 11. 2019

    V nedeljo, 17. novembra 2019, zvečer je v Kinodvoru potekal prvi sklop cikla kratkometražnih filmov Evropa na kratko. Predsednik in eden od podpredsednikov društva za uveljavljanje kratkih filmov, Peter Cerovšek in Matevž Jerman, sta ob svojem izboru formalno in stilsko najzanimivejše trenutne produkcije vodila tudi pogovor z gosti. Festivalsko občinstvo so po šestih projekcijah pozdravili ustvarjalci dveh filmov prvega sklopa.

    Najprej je navzoče pozdravila skoraj celotna ekipa filma Potop Kristijana Krajnčana, od katere so se na odru z moderatorjema pogovarjali režiser, oba igralca Matej Puc in Žigan Krajnčan ter producentka Katja Lenarčič. Kot je povedal režiser in scenarist, se je film porodil okrog misli na očeta in sina, ki v gorah najdeta školjko; preplet dveh svetov, globokomorskega in gorskega, je K. Krajnčan oblikoval v aluzijo prehajanja med resničnostjo in podzavestnim. Nerazrešena trenja film peljejo vse globlje v podzavest, konec pa je odprt najrazličnejšim interpretacijam. Ker je Krajnčan jazzovski skladatelj ter violončelist in bobnar, ga je Cerovšek povprašal tudi o tem aspektu njegovega filmanja. Krajnčan je povedal, da je v filmu uporabil vrsto veščin, ki se jih je naučil v glasbi, od organiziranega součinkovanja elementov do njihove pripovedne dramaturgije. 

    Svojo mojstrsko animacijo Mačji dnevi je predstavil Jon Frickey. Povod za duhovito zgodbo o dečku, ki izve, da ima mačjo gripo in da je po genski zasnovi nemara maček, je bil, kot se je izrazil, zelo trapast – njegovo dekle je v Kjotu, kjer sta nekaj časa bivala, nekega večera zbolelo, on pa je v šali komentiral, ali ima mačjo gripo. Naslednji dan je pomislil, da izjava morda vendarle ni bila tako neumna in da bi lahko okrog nje zasnovali zgodbo. Do njene trenutne japonske podobe je vodila dolga pot: že od začetka si je dogajanje zamislil v Kjotu, posneto pa naj bi bilo v angleščini. Nato ga je obiskal montažer zvoka David Kamp, ki mu je za podlago predlagal nekaj japonske glasbe; obenem je poskrbel za japonski prevod, Frickey pa se je naposled odločil, da glasove posname v japonščini, brali pa so otroci, ki se v Hamburgu, kjer animator deluje, japonščine učijo v šoli. V pogovoru z občinstvom je med drugim povedal, da sicer ni velik oboževalec estetike filmov anime in stripov manga, da pa mu je všeč njihovo občutenje. Dodal je, da je težko omeniti, kako dolgo so Mačji dnevi nastajali; ustvarjal jih je sicer leto in pol, a je vmes tudi delal, da je zanje dobil sredstva. Vseeno se od projekta ni čisto oddaljil: z animacijo se namreč tudi preživlja.

    Zapisal Andraž Jež

    Foto Iztok DImc