SL

    Deset let Art kino mreže Slovenije

    14. 11. 2019

    Na strokovnem srečanju Art kino mreže Slovenije je zbrane najprej nagovorila direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, nato je besedo predala Nini Peče Grilc iz Art Kino mreže Slovenije. Ta je podrobno predstavila stanje slovenske art kinematografije, več govornikov se je posvetilo digitizaciji filmov oziroma njenemu razvoju, Peče Grilc je med drugim omenila, da so potrebe po strokovnem kadru z bliskovitim napredkom stalno rasle, pri čemer je še zlasti omenjala potrebo po šolanju s področja filmske tehnike oziroma kinooperaterjev, programa in pa filmske kulture. Dejala je, da dobro razvejena art kino mreža prinese oživitev mestnih kinov in jeder, s čimer so se strinjali tudi preostali. Peče je predstavila strategijo 2020–2025, za katero je dejala, da bo vsekakor ambiciozna, potrebe po kadru so precejšnje, prav tako po digitizaciji. Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, je govorila o uspešni oživitvi Kinodvora, ki jo je v marsičem olajšalo to, da je nepremičnina v občinski lasti. Demšič je poudarila, da je filmska kultura celo bistvena za izobrazbo kritično razmišljajočih državljanov. Opogumljajoča je statistika gledalcev: med letoma 2009 in 2018 se je delež obiskanosti skorajda podvojil. Če komercialni trgovski centri gradijo multiplekse, pa bo Kinodvor l. 2023 dobil še nove prostore v – minipleksu podhoda Ajdovščina. 

    Razmere pa niso spodbudne le v prestolnici, svoje kinodvorane, večinoma kot del kulturnih centrov, so predstavili še predstavniki več občin. V Pomurju znova urejajo Kino Park poleg grajskega parka; spomeniško zaščitena stavba je delo arhitekta Franca Novaka. Umetniška vodja Duša Škof je orisala razvoj in prenovo kulturnih dvoran, pohvalila je število obiskovalcev in abonentov gledaliških predstav ter sodelovanje s šolami v regiji, glede filmske dvorane pa dejala, da nameravajo obnoviti in pridobiti ustrezno kakovostno tehnično opremo, da bo kino lahko zares zaživel. Tudi Boštjan Glažar iz Pivke je spregovoril o razpisih in prenovi zunanjosti ter tehnične opreme tamkajšnjega centra; uspešno prenovo imajo že za seboj v občini Tolmin, od koder sta prišla župan mesta Uroš Brežan in Špela Mrak, koordinatorka programa Kinogledališča Tolmin. 

    V večini nocoj predstavljenih kulturnih centrov imajo tudi dobro obiskane letne kine, Ljubljana jih ima celo več, Tolmin ima Kino pod brezami, v Novi Gorici imajo Letni kino Silvana Furlana, v Mariboru pa Minorite. Novogoriški kino sta predstavili podžupanja mesta Elena Zavadlav Ušaj in vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Nova Gorica Marinka Saksida, tam so leta 2018 organizirali 127 dogodkov, od katerih je bilo 119 filmskih projekcij, ki jih je obiskalo skoraj devet tisoč štiristo gledalcev. Letni kino prirejajo z zavodom Kinoatelje, pri čemer je poudarek na slovenskem filmu, prirejajo pa tudi številne sklope za šole in otroke, tudi glede migracij. Prav tako so zaslužni za festival Poklon viziji, s katerim krepijo čezmejne vezi. Mariborčana Rene Puhar in Žiga Brdnik sta orisala sodelovanje z različnimi mariborskimi akterji. Govorila sta tudi o pomanjkljivih sredstvih za oglaševanje, zaradi česar se poslužujejo oglaševanja po socialnih omrežjih, kar pa se pozna po visokem odstotku obiska mlajših gledalcev. Strokovno srečanje je začinila tudi diskusija, ki jo je vodil podpredsednik AKMS Jure Matičič. Ta je orisal nekoč pestro ponudbo kinodvoran na območju Domžal, Mengša in okolice, s koristnimi informacijami pa sta sodelovali še Nina Peče Grilc in predsednica Art kino mreže Slovenije Nina Ukmar. 

    Napisala Nataša Šušteršič


    Foto Iztok Dimc