SL

    Veit Helmer in Boryana Manoilova

    15. 11. 2019

    Po petkovi projekciji Modrčka sta pred občinstvo stopila režiser Veit Helmer in igralka Boryana Manoilova. Dogodek je moderiral Damijan Vinter. Režiser je govoril še zlasti o precejšnjih težavah, ki so jih imeli med snemanjem z oblastmi. Film brez besed so snemali v Azerbajdžanu, čeprav niso mogli dobiti dovoljenja. Oblasti bi raje videle, da bi predstavili njihovo državo kot moderno, a turisti po režiserjevem mnenju ne želijo videti stolpnic in civilizacije, temveč avtentične barake, kar je seveda preživet zahodnjaški kolonialistični pogled. Vsekakor je direktorju fotografije Felixu Leibergu delo izvrstno uspelo. Nekaj prizorišč, ki jih je v tem filmu lahko videti, so oblasti kmalu zatem porušile, je dejal, in hkrati povabil h gledanju svojega dokumentarca o snemanju te fetišizirane romantične komedije. Priznal je, da so podkupili nekega policista, pa tudi da so s svojimi filmskimi lučmi ob tirih zmotili strojevodje, ki so tam vozili, saj za snemanje niso vedeli. Ti so zato poklicali železniško policijo, ki pa je gverilski ekipi spet povzročala preglavice, verjetno le zaradi splošne javne varnosti. Hoteli so jim celo preprečiti snemanje v interjerih, a jim je na koncu vendarle uspelo posneti eksotični »cherchez la femme« film, četudi s prilagoditvami prizorišč. 
    Beseda je tekla še o kastingu, ki so ga izvajali velikopotezno, v številnih državah, s pomočjo številnih igralskih agencij; preizkusili so kar tisoč petsto igralcev. Teh niso mogli preizkusiti po bolj uveljavljeni poti z branjem scenarija, saj gre za nemi film, tako so se domislili taktike presenečanja; igralkam niso povedali, kaj naj počno, le da naj čakajo, da se jim kaj zgodi. Ko je vstopil neznanec s kosom ženskega perila, so tako filmarji dobili neprecenljive posnetke ogorčenih žensk, se je pohvalil režiser. A ko je marsikatera igralka zaloputnila vrata, si je hitro premislila, se je šalil, saj je ugotovila, da je kamera tam zunaj pri moškem, in je hitro spet odprla vrata. O težavah pri snemanju nobeni izmed ženskih igralk niso nič povedali, da ne bi odpovedale svojega angažmaja, je priznal. Glede mlade igralke, s katero je danes predstavljal svoj film, je povedal, da je »iskal lepo punco, ki je videti kot prasica, in jo našel«, pri čemer jo je potrepljal po rami in se je občinstvo ponovno nasmejalo. Z Mikijem Manojlovićem sta že sodelovala, z njim je bilo lahko, je dejal, medtem ko je moral za špansko igralko Paz Vega sam leteti v Madrid. Idejo za film, ki bi predal svoje sporočilo drugače kot skozi usta igralca, je zasledil pri Hitchcockovem programu, kot ga je prebiral v znamenitem intervjuju z Godarjem, a da ga je sam le še dosledneje izpeljal. Tako je tudi rešil dva problema naenkrat, saj se gledalci stalno pritožujejo glede kakovosti podnapisov, pa še lažje lahko sledijo filmu. 

    Zapisala Nataša Šuštaršič

    Foto Iztok Dimc