SL

    Blaž Kutin

    15. 11. 2019



    Po projekciji filma Lara v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma se je moderatorju Toniju Cahunku na odru pridružil scenarist Blaž Kutin. Ta je povedal, da je najprej želel po svojem scenariju sam posneti film, a ga je po dobrih desetih letih nerealiziranja zaupal režiserju Janu Oleju Gersterju, ki pa ni bil prvi navdušen nad scenarijem, saj je ta že prejemal številne nagrade. Dejal je, da je Oleju Gersterju svoje pisanje pokazal le kot zanimivost, da pa je režiser takoj pokazal zanimanje za dokončanje projekta. Na Cahunkovo vprašanje o ideji je scenarist odgovoril, da je takrat edinkrat začel pisati povsem brez začrtane ideje, a se mu je sproti pojavljala. Najprej si je »po šolsko« zastavil načrt, da naj se zgodba odvije v enem samem dnevu, hotel pa je predstaviti človeka, ki mu je zoprn, in bi ga ob koncu filma vsaj razumel, če že ne vzljubil, za spremembo značaja je en dan tako ali tako odločno premalo, je na koncu pogovora dodal in izrazil svoje prepričanje, da se človek le redko vsaj za ped spremeni, tudi sam pri tem ni izjema. Za glavni lik zoprneža si je izbral žensko, kakršno so navdihnile neke uradnice, s katerimi je imel očitno opraviti na neki ljubljanjski ulici, ki jo je imenoval občinstvu. Razlog za predhodno zavrnitev scenarija in filma je po režiserjevem mnenju nejasen, namignil je, da so mu hoteli dajati predloge, ki so se mu zdeli pokroviteljski. 

    Glede odnosa med materjo in sinom je neizprosno povedal: »Če govoriš o zavoženem življenju, je otrok najboljša možnost, da to prikažeš.« Občinstvo ga je vprašalo, ali se ukvarja z resno glasbo, kar je zanikal, na Cahunkovo podvprašanje se je dotaknil tudi namernega nasprotja med elitno in popularno glasbo, glede katerega je dejal, da se je o nasprotjih umetnosti vredno prepirati – glasba pri tem ni izjema. Tudi režiser se je šele za film seznanjal s klasično glasbo, igralec, ki je upodobil sina (Tom Schilling), pa se je za vlogo pripravljal celih pet mesecev, četudi so na koncu seveda uporabili glasbeno podlago. Gledalko je zanimalo, ali je prizor, v katerem igralka stoji na oknu, sugestiven, na kar je Kutin odgovoril, da seveda, a da o samomoru razmišlja zgolj kot o možnosti. Na koncu smo izvedeli še, da je bil film v Sloveniji že odkupljen, a da točen datum prihoda v kinematografe še ni znan, tako da bo treba priti na Liffe še enkrat 20. novembra. 

    Zapisala Nataša Šušteršič

    Foto Iztok Dimc