Prvo preddverje, prosti vstop
Izvedba razstave: revija Fotografija
Koprodukcija: ZSKZ, zavod FAIR, CD
Skrbništvo: Jan Babnik, Jurij Meden
V razmerju do filma fotografija deluje kot otrpla forma, zamrznjen prizor – film, ki se nikoli ne odvije. Videti je, da je fotografija vezana na minuli čas, na zamrznitev objekta, medtem ko se film dogaja, teče in živi pred našimi očmi. Iz te »preprostosti« fotografije izhajata njena avtoriteta in moč, fotografija nenehno potrjuje že minulo, film pa gradi svoj čas. Film pripoveduje, fotografija prikazuje. Toda v filmskem in fotografskem ustvarjanju določeni avtorji presegajo te ozke definicije s prepletanjem obeh trenutkov. Sodobna fotografija vpelje filmsko v fotografijo – to je pripovedna, inscenirana fotografija, v kateri zamrznjen trenutek deluje tako kompleksno kot film.
Film na drugi strani prav tako vpeljuje fotografsko, dolge nepremične kadre, zamrznitev dogajanja in včasih se namenoma odpoveduje pripovednosti. V času, ko je fotografska postavitev (set) sodobne inscenirane fotografije videti kot filmska in ko se filmarji lahko povsem izgubijo v množici (kot reportažni fotografi) ali pa celo ustvarijo film iz ene same fotografije, ko se tehnike in delo fotografa in filmarja vse bolj prepletajo, sta še toliko pomembnejša razmislek in predstavitev tega kompleksnega, večkrat nasprotujočega, toda tudi dopolnjujočega se razmerja. Razstava bo vključevala izdelke slovenskih fotografskih in filmskih ustvarjalcev, ki v svojem delu prepletajo prvine fotografskega in filmskega.