Itakova okrogla miza

17. 11. 2011

Itakov kotiček v Drugem preddverju

V Itakovem kotičku v Drugem preddverju Cankarjevega doma se je ob 19. uri začela Itakova okrogla miza s tremi filmskimi ustvarjalci. Namenjena je bila seveda mladim, ki so svoje filme za natečaj posneli z mobilnimi telefoni, ustvarjalci pa so koristne nasvete filmarjem podajali kar prek največjega skupnega uspeha, mladinskega filma Gremo mi po svoje. Moderator je najprej spraševal o temeljnih odnosih med režiserjem, scenaristom, scenografom in producentom. Režiser in scenarist filma Miha Hočevar je poudaril tesno sodelovanje, ki se mora začeti že dolgo pred snemanjem. Producent Danijel Hočevar je razblinil pogoste (kajpak razumljive) upe o snemanju filmov skoraj zastonj; povedal je, da je snemanje v glavnem zelo drago, saj je treba plačati od honorarjev za sodelujoče, do na primer prostora. Posebno filmi, kot je Gremo mi po svoje, zahtevajo še veliko več časa, denarja in discipline, saj gre za otroke, ki se jim rado kaj pripeti. Snemali so v planinah in sonce je pripekalo. Ko je voditelj vprašal, kdo je izbral lokacije za snemanje (to je potekalo na različnih krajih od Bohinja do Posočja in celo v Italiji), je producent kategorično odvrnil, da je bil to scenograf Miha Ferkov. »Če bi izbiral jaz, bi snemali v Zbiljskem gaju.« Ob tem so se bili prisiljeni zanašati na kup podrobnosti, saj so morali biti pozorni na dostopnost, ceno, bližino hotelov in obenem videz oddaljene, neokrnjene narave. Režiser je povedal, da po snemanju vsekakor sledi pivo – v glavnem eno, saj so preutrujeni za kaj več, pa še ta čas običajno izkoristijo za pogovore o snemanju naslednjega dne.

Glede vrtenja v kinematografih je Danijel Hočevar povedal, da so nekoliko ugodnejše počitnice, saj takrat lahko več gledalcev (v tem primeru tudi otrok in mladostnikov) pride na predstavo. Dobro je tudi, da dežuje. Opozoril je na čas po podelitvi oskarjev, ko slovenski filmi večinoma težko prodrejo v glavni program. Razkrili so, da že pripravljajo nadaljevanje zelo priljubljenega filma; scenarij je že napisan in celo lokacije so odobrene, čakajo le še na odobritev na filmskem skladu. Zavedajo se, da bo izdelava filma še težja, saj so imeli že ob prvem snemanju kakih 800 mladih, ki so se udeležili avdicij, po velikanskem uspehu prvega filma pa računajo na še mnogo večjo številko.

Moderator je vprašal tudi, kdo so bili ustvarjalci poleg najopaznejših. Število ljudi, ki pri filmu bolj in manj intenzivno sodelujejo, je osupljivo – v odjavni špici mladinskega filma je bilo navedenih kakih 200, omenjenih pa je bilo tudi ne ravno malo ljudi, ki so pomagali, odstopili prostore itd. V pripravah sodeluje ena skupina ljudi, na snemanju druga, čisto druga imena so vpletena v postprodukcijo slike in spet tretja v postprodukcijo zvoka, je povedal Miha Hočevar. Režiser, ki sicer pozna večino ekipe, je priznal, da nekaterih omenjenih oseb nikoli ni srečal v živo. Otroci so seveda zahtevali dodatno pozornost, zato so imeli na snemanju varuške in tri zdravnike, pozorni pa so morali biti tudi na vremenske okoliščine. Snemanje je potekalo poleti, scene pa niso bile posnete kronološko, zato so morali biti pozorni, da ne bi kateri nadebudni gledalec opazil neenakomerne ogorelosti igralcev. Ekipa je imela srečo tudi glede staršev otrok, saj so si vzajemno zaupali in niso ves čas bedeli nad delom.

Občinstvo, v katerem je sedela tudi Miša Molk, ni ostalo ravnodušno in je povprašalo po marsikateri podrobnosti. Izvedeli smo, da se pri nas ne predvideva producentov poseg v zadnjo različico filma (zadnji rez), kar se večkrat zgodi v Ameriki, kjer je režiser najet. Goste je spodbudilo tudi vprašanje, v kakšnem filmskem žanru bi si želeli poskusiti, če bi sredstva dopuščala. Miha Ferkov in Miha Hočevar sta skromno povedala, da si ne bi želela (v danih razmerah pa tudi ne mogla) posneti nobenega posebnega žanrskega filma. Ferkov je priznal, da se mu zdi snemanje čisto vsakega filma vznemirljivo, Hočevar pa bi si, če bi že moral delati v žanru, najraje izbral političnosatirični film. Nasprotno je Danijel Hočevar povedal, da bi si želel posneti film, kakršen je Heroj Zhanga Yimouja, ki ga je presunil na prvem večeru berlinskega festivala.

Govorili so tudi o različnih poteh do svojih filmskih karier; Miha Hočevar je postopoma ugotovil, da ga režija zanima bolj kot igra, s katero se je ukvarjal njegov oče, Ferkov pa je bil pred tem arhitekt, kar ga je precej dolgočasilo. Iz drugih voda je tudi Danijel Hočevar, ki je povedal, da je v Sloveniji zelo težko dobiti formalno izobrazbo za filmskega producenta. Samo od svojega dela, ki ga je včeraj zastopal na okrogli mizi, lahko živi le producent, ki ima vedno »več želez v ognju«, režiser in scenarist pa se občasno preživljata tud z reklamami. Medtem ko je Hočevar pred leti posnel danes že legendarne »dobre vile«, je Ferkov namignil, da so dandanes najaktualnejši »oglasi za mobilne telefone in mlečne izdelke«. Mladim poslušalcem je režiser in scenarist Hočevar, navdušen nad kratkimi filmi natečaja za Itak, naposled namignil: »Delajte tako, kot delate – saj ste dobri!«

                                                                                                   Andraž Jež

Foto: Matej Kerec